Zgodovina

Srečko Vilhar (1907-1976)

"Borec, revolucionar, prosvetnokulturni delavec, bibliotekar..." Tako ponavadi označujemo osebnost Srečka Vilharja. Ker pa je bilo njegovo delovanje na vseh področjih uspešno, je težko reči, kateri od omenjenih izrazov najboljše označuje Vilharjevo ime. Njegovi sodelavci bibliotekarji bomo gotovo rekli, da je bil najboljši kot bibliotekar.

V koprski knjižnici se je Srečko Vilhar zaposlil kot ravnatelj novembra leta 1958. S knjižničarskim delom se je srečeval že v letih 1950-1952, ko je kot referent za kulturo pri Istrskem okrožju spremljal in nadzoroval dela pri urejanju t.i. Zbirnega centra knjig v Portorožu ter sledil problematiki tedanje koprske Mestne knjižnice. Po ustanovitvi Študijske knjižnice leta 1955 je bil več let predsednik njenega kuratorija, nato pa še predsednik njenega upravnega odbora. Najrazličnejša dela in zadolžitve na področju kulture je dopolnjeval z uredniškim delom pri Istrskem tedniku ter pri vseh tedanjih pomembnih koprskih revijah in zbornikih. Deloval je tudi v uredniškem odboru založbe Lipa. Pred prihodom v knjižnico je poučeval zgodovino in filozofijo na slovenski gimnaziji v Kopru. S tako bogatimi izkušnjami Srečku Vilharju prav gotovo ni bilo težko prevzeti mesto ravnatelja Študijske knjižnice. Kot človek širokih obzorij in obsežnega znanja se je v najkrajšem času vključil v novo sredino in se z vso vnemo posvetil bibliotekarski stroki. Ljubezen do knjige in knjižničarskega dela, dobro znanje nekaterih tujih jezikov in njegov odprt, prisrčen ter človeški odnos do vsakogar, so pripomogli, da je kmalu vzpostavil čvrste in trajne stike z mnogimi knjižnicami in sorodnimi kulturnimi ustanovami doma in na tujem. K ugledu in popularizaciji knjižnice je še posebno ugodno vplivalo Vilharjevo publicistično delo, ki je prav v knjižnici doseglo največji razmah.

V petnajstih letih službovanja v knjižnici je Vilhar objavil več kot 250 člankov in razprav s področja knjižničarstva, šolstva, kulture, zgodovine in pomorstva ter pet zajetnih knjig o prekomorcih v soavtorstvu s prijateljem in soborcem Albertom Klunom. Od leta 1961 do 1976 je Vilhar kot avtor, soavtor in urednik sodeloval pri publikacijah, ki jih je na njegovo pobudo izdala koprska Študijska knjižnica. Kot soavtor je v omenjeni zbirki izdal študijo Prerez zgodovine slovenskih knjižnic in knjižničarstva na Primorskem (1961) in Katalog pomorske literature Študijske knjižnice v Kopru (1967). Poudariti je treba, da se je Srečko Vilhar vedno živo zanimal za pomorstvo in si želel, da bi koprska knjižnica sistematično zbirala pomorsko literaturo in tako postala osrednja tovrstna knjižnica v Sloveniji. Želja pa se mu žal ni uresničila.

V že omenjeni zbirki Študijske knjižnice Koper pa sta povsem samostojno izšli dve Vilharjevi deli. To sta publikacija Dante 1265-1965, posvečena 700-letnici rojstva velikega italijanskega pesnika, in poslednje delo Slovensko učiteljišče v Kopru 1875-1909, s katerim je Vilhar zaključil svoje bogato in plodno življenje. Kot pomemben dejavnik je bil Srečko Vilhar tudi med ustanovitelji Društva bibliotekarjev Primorske in njegov prvi predsednik. Poleg tega je bil član posameznih delovnih teles Društva bibliotekarjev Slovenije in pogosto delegat na kongresih Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije. Za aktivnost in izredne zasluge na tem področju je leta 1967 prejel najvišje bibliotekarsko priznanja pri nas - Čopovo diplomo.



Obdobje 1808 - 1951

1808-1810 prve pobude za ustanovitev javne mestne knjižnice v Kopru je na več sejah sprožil mestni svet.

23. 5. 1851 ustanovitev koprske mestne knjižnice Bibliotece Civice, ki je delovala do leta 1952. Prvotno se je nahajala v stavbi bivšega Collegia dei Nobili, danes Gimnazija Gian Rinaldo Carli.

12. 1. 1882 je župan Nicoló Maniago naročil mestnemu pisarju A.Pazderi, naj popiše gradivo Bibliotece Civice, ki je bilo v mestni hiši. Gradivo so iz mestne hiše preselili v mestno bolnišnico. Ta datum je do nedavno veljal za dan ustanovitve Bibliotece Civice.

Med zimo 1893-1894 se je knjižnica preselila v palačo Tacco in dobila svojega prvega poklicnega bibliotekarja profesorja Francesca Majerja.

V letih 1939-1952 je bil ravnatelj knjižnice Benedetto Lonza. Knjižnica se je preimenovala v Biblioteco Comunale.



Obdobje 1951 - 2001

20. 10. 1951 ustanovitev Mestne knjižnice, ki je imela naloge ljudske in študijske knjižnice.

10. 11. 1951 otvoritev Mestne knjižnice v palači Bruti.

12. 9. 1955 ustanovitev Ljudske knjižnice.

1. 1. 1956 se je Mestna knjižnica preimenovala v Študijsko knjižnico.

1973 začetek delovanja potujoče knjižnice, ki je bila prva v Sloveniji.

1. 1. 1975 združitev Študijske in Ljudske knjižnice, ki se je preimenovala v Osrednjo knjižnico, otvoritev Domoznanskega oddelka.

27. 12. 1976 otvoritev izposojevališča v Semedeli.

1977-1979 adaptacija knjižnice.

28. 11. 1979 začetek delovanja samostojnega Pionirskega oddelka v Verdijevi ulici.

29. 11. 1979 otvoritev prenovljene knjižnice, ki so jo poimenovali po dolgoletnem ravnatelju in zaslužnem kulturnem in družbeno-političnem delavcu Srečku Vilharju. Uveden je bil prosti pristop do gradiva.

1986 začetek delovanja službe referenta za italijaniko.

1992 knjižnica postane aktiven član knjižnično-informacijskega sistema COBISS, ki omogoča popolno avtomatizacijo strokovnih procesov v knjižnici.

2001 začetek delovanja Enote za trajno hranjenje gradiva.



Palača Brutti

Ugledno stavbo Osrednje Knjižnice Srečka Vilharja Koper, palačo Brutti, ki je delo italijanskega arhitekta Giorgia Massarija, datiramo v leto 1714. Njena zgodovina sega v začetek 18. stoletja, ko zasledimo omembe o prvih kupčijah v zvezi z zemljiščem ob stolnici, kjer je bilo veliko pokopališče. V štiridesetih letih 18. stoletja se je škof Agostino Bruti pritoževal nad gradnjo prezbiterija koprske stolnice, ki je zakril del čelne strani družinske palače. Po zunanjščini je palača Bruti izjemno klasičistično delo s poudarjenim središčnim delom, ki ga tvorita portal v pritličju in balkon v nadstropju (piano nobile) z nizom okenskih odprtin. Nad prekladami se vrsti serija reliefov z biblično vsebino.



Giorgio Massari (Benetke 1686-1766)

Znameniti italijanski arhitekt je deloval v Benetkah, Furlaniji, Lombardiji in Istri. Njegova dela izražajo prefinjeno klasičistično usmeritev rahlo palladijskega privzdiha. Važnejša dela: Santa Maria della Pace (Brescia 1730-46); Santa Maria del Rosario ai Gesuati (Benetke 1726); Palazzo Grassi (Benetke 1749-66); dokončanje Ca'Rezzonico (Benetke 1752-56). S preureditvijo koprske stolnice in arhitekturnim načrtom za palačo Brutti, je Giorgio Massari vtisnil svoj pečat tudi arhitekturni podobi Kopra.



Trg Brolo

Osrednja stavba knjižnice stoji na trgu Brolo. Vanj se je stekalo več prometnic,  ki so prihajale iz jugovzhodnega obrobja nekdanjega otoka, kjer so se oblikovala najstarejša pristanišča. Ob imenitnem trgu so zrasle mnoge pomembne zgradbe. Vzhodni del trga omejuje kompleks zapuščenih frančiškanskih samostanov sv. Frančiška in sv. Klare. S prihodom Benetk, konec 13. stoletja, in prenosom upravnega središča na sedanji Titov trg je začelo postopno upadati zanimanje mestnega plemstva, da bi na tem področju gradilo svoja bivališča. Celotna površina trga je služila zbiranju vode, ki se je ob dežju po tlaku stekala v veliki zbiralnik. Današnji ostanek tega sta dva prelepa vodnjaka, ki ju je dal zgraditi in mojstrsko izklesati podestat Marino Bonzio leta 1485. Trg obdajajo večinoma meščanske palače, ki so dobile sedanja pročelja v drugi polovici 19. stoletja. Med pomembnejšimi objekti na trgu Brolo velja omeniti: Fontico, cerkev sv. Jakoba, škofijsko palačo, palačo Gravisi-Barbabianca ter sedež Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper palačo Bruti.

 



Obratovalni čas

Pon / Tor

13:00-19:00

Sre / Čet / Pet

09:00-15:00

Tor / Pon

13:00-19:00

Sre / Čet / Pet

09:00-15:00

Pon / Tor / Sre / Čet / Pet

09:00-14:00

Pon / Tor

13:00-19:00

Sre / Čet / Pet

09:00-15:00

Želimo vam prijetno branje.

Knjižnica Koper - Biblioteca Capodistria

Trg Brolo  1

6000 Koper - Capodistria

 

Podaljševanje gradiva:

Oddelek za odrasle 05 66 32 605

Oddelek za mlade bralce 05 66 32 617

Za vsebino © 2015 Osrednja knjižnica SREČKA VILHARJA KOPER
Avtorji: EMIGMA